Zaradi občutka, ki ga v teh treh minutah doživim. Ne bom pravil, da so občutki nepopisni, lahko bi uporabil tisoč pridevnikov, kot so zabava, igrivost, smeh, lahkotnost, hitrost, eleganca, svoboda, čutnost, erotika, … Predvsem pa, da si v tistem momentu točno ti, soplesalka in pesem. V tistem trenutku izgine okolica, padem v tisti svoj svet, v katerega se tako rad skrijem petnajstkrat na dan in v katerega ima pogled le punca, s katero se drživa in čutiva isti ritem, iste sanje.In verjetno tu tiči razlog/skrivnost, zakaj so najuspešnejši ljudje tisti, ki čutijo strast do nečesa, s čimer se ukvarjajo. Ker se takrat zavedajo sami sebe bolj, kot se bodo kadar koli v življenju. Ni jih sram pokazati kar čutijo, saj so opazovalci oni sami, okolica, ki je že prej izginila, pa si le nemo in zavistno pase oči, saj si želi biti na istem mestu. Ko enkrat začutiš to zavedanje samega sebe, postane kot droga, sam pa narkoman, od katere si odvisen in bi za novo dozo premikal gore, včasih postavil na stran tudi tiste, ki ti največ pomenijo.
Indikator tega je iskra v očeh ob dosežku, razlog za dosežek pa je hrepenenje, ki te je vleklo do konca in naprej.
piše: Klemen Leban
Lebo, zelo lepo napisano
OdgovoriIzbriši