Herrang, tista vasica dve uri iz Stockholma, kjer si varen pred prašičjo gripo in novicami o M. Jacksonu. V Herrangu se pleše ne glede na to, kaj se dogaja "zunaj".
Od devetih zjutraj pa do sedmih zvečer odmeva po kempu "fajv siks sevn ejt". Ko se sprehodiš mimo odprtih učilnic vidiš Petra in Mio pod prvim šotorom, Hanno in Mattiasa pod drugim, ampak ni ga lepšega kot nasmejani obrazi in Idlewild Blues iz učilnice Nejca in Katje.
Na lesenih podih lahko opazuješ Daxa in Jano, ki vadita vsak svoj tap, Pola in Alice, ki imata vsak svojo privat uro, pare iz show skupine, ki vadijo svoje koreografije.
V mreži se vedno guga kak par, na polkrožnem sedalu se pod belim kovtrom skriva Tara, na klopcah okoli hladilnika se zbiramo za večerjo, na Vilnus Street se zbirajo muzičarji in glasni pari. Browniji ob svečah, vonj po Autanu, sončni vzhod ob štirih zjutraj, žabe, skupinski tuši, daily meetings.
"The way they speak about the Savoy they will speak about Herrang. You are making history," pravi Dawn Hampton.
Ne morem si zamislit lepše pohvale.
Ni komentarjev:
Objavite komentar