Življenje je kot ples, še posebej Swing ples!
Je zelo majhna meja med tem kaj plešeš in kako plešeš, ali pa kaj poslušaš in kaj slišiš. Težko je iti skozi sebe, še posebno če si navajen starih smernic (barve v tebi zbledijo), pred teboj pa stoji nov izziv. Ali kot naše babice in dedki pravijo »Stara navada, železna srajca«. Don´t be that way – Benny Goodman! Včasih se mi zgodi, da celo vrtim glasbo na kakšnem od swing partyjev in ta torek sem imel to priložnost. Se zgodi in pripetilo se je, da sem zaradi tehnične pomanjkljivosti vrtel le dobro uro, toda nič ne de. Običajno se vedno dobro pripravim, celo melanholično, ker nočem in ne maram vmesnih presenečenj. Kot sem omenil, se zgodi.
Ampak kot DJ-ja me to očitno niti ni toliko zmotilo kot slednje, zopet zastavljeno »senzacionalno« vprašanje:»Daj še malo Lindy Hopa, zakaj vrtiš samo Balboo?« :-oMoje oči se zabulijo v spraševalca, srce mi začne globoko dihati namesto pljuč, po žilah pa se sprehodi gospod Adrenalin, ki začne kolerično »špricati« in brcati vse povprek, vključno do oddelka v možganih, kjer majhni možički skrbijo za podmazovanje jezika, male ženičke pa poskrbijo da je besedni red ne-prašen, gost in tekoč. No, po klicih gospoda Adrenalinkota se celotni delovni red podre in nastane kaos, ki me napravi glupega, ženička v oddelku pa stisne rdeči alarm, ki v moj jezik prikaplja edina možna beseda . . . »Prosim!?!« Začutim potrebo po komunikaciji, ki pa je tisti trenutek nikakor nimam, saj je med tem preteklo že nekaj sekund in pripravljen imam nov »štiklc«, da izskoči ven iz zvočnikov in zamaja noge na parketu. Toda še enkrat. »Kaj bi ti želel imeti?«. Reakcije plesalcev t.i. »feedback« (v nadaljevanju), me vedno znova presenečajo, navdihujejo in kritizirajo. Feedback po zaključku zabave je bil:»UAU, FUL DOBR ROLAŠ!«, »Stokrat boljš je blo, kot zadnjič!«, »Ej, SUPER!« ali pa »Joj, kolk sem se mela dobr, hvala ti!«.Sej to je »ful dobr«, toda . . . . . . feedback med zabavo pa:»Dej kej bolj na izi, ker so začetniki med nami!«,»Dej kej hitrejšega, ker bo folk zaspal!«,»A nimaš nič kej tko bolj, sej veš, hitrejšega?«,»Zakaj nimaš tistega komada, ker ga skoz plešemo?!«»A ni bi dal raje kaj znanega?«(Sej boste tudi vi nekoč vrteli glasbo, brez skrbi bwahahaha, toda! Vidite kje razliko? Mislite, da se je vmes kaj zgodilo? Da sem morda vmes zaklenil vrata Kavarne Uniona in ljudem s skalpelom odprl glave ter jim s Prilom (še bolje Calgonom) spral možgane, natakarji pa so veselo stregli in se smejali? NE (to odgovorim takoj, že samo zaradi varnosti) heheh.)in že kot rečeno »kraljeva« izjava:»Dej še kej Lindy Hopa!« - Fanscinantno!!! Res je, da se kot plesalci večkrat ocenimo pri določenem komadu, ali gremo sedaj plesat ali ne. Zakaj si sploh postavljamo taka vprašanja »Ahh spet vrti ta bedn six-count, brez veze!« medtem ko iz zvočnikov prihajajo odlajnani Stray Cats!?! Zato ker smo te komade že stokrat preposlušali in naši možgani ne prejmejo nobene nove informacije, ki bi jih znalo zanimati. Vse lepo in prav, celo pohvalno. Toda če že znate vse na pamet, potem bi bil kakšen ples z začetniki dobrodošel? Si sploh upate? Ja sej vem kakšni komadi vam grejo na bruhanje, točno vem. Pa še nekaj. Jaz imam tudi svojo izbirko zlajnanih komadov Lindy hopa, če smo že pri tem in jih od mene ne boste nikoli slišali (ako bodem DJ. It´s so much out there.). Ker ples je vam všeč? Poslužujte se ga v večini in ga mešajte z ostalimi glede na glasbo. Ne bodite enobarvni. Nihče ne obožuje enobarvnih ljudi. Swing je kot življenje.Meni osebno je Balboa ples najbliže zato ker sem rad »fancy« in na izi, rad sem z dekletom ko plešem, rad poslušam dekle in ji sledim, rad izkoriščam ritem in predvsem jo zato rad plešem, ker je univerzalen ples.Balboo sem kot začetnik večkrat rad uporabljal kot »intermeco« med Lindy Hopom in to še vedno počnem in vedno bom počel, toda sedaj mi je v veliko večji izziv, da dodajam elemente Lindy Hopa k Balboi, vse skupaj pa začinim še s Six-countom in Charlestonom! Odvisno od glasbe. Vedno se zanašam na ušesa in tapkanje noge ob tla in če mi ritem prija, grem plesat.»Ljubka« izjava plesalke mi je tudi tale »Kaj pa zdaj pleševa?« hahaha, nasmejim se ji in ji rečem »Swing baby, swing! Mislim da so tole The Cats and the Fiddle – Blue Sky, ej sam relax and enjoy ;-)« in potem karkoli že pride vmes. Čarli, Lindy, Bal, Six, hoja, valček, polka . . . Vse je impro, sploh ni važno!!!Upam si reči naslednje. Še vsaka, ki je plesala z menoj in ki nima niti manjšega pojma o plesu (še manj o Balboi), bi se strinjala da je moj ples kr neki, da je udoben in nežen, da je predvsem varen, zanimiv in vodljiv/jasen, čeprav se v veliki večini vrti okoli Balboe. See the point? Tega se zavedam in zato lahko sem lahko samozavesten na plesišču. Mar pišem o tem kaj vse znam? Ne, ni pomembno, vem samo to da mi je glasba všeč in rad se ji predam, še raje pa če imam dekle ob sebi. Zdaj pa spet vrnimo nazaj k ukazovalniku »Dej še kej Lindy Hopa!«. Zdaj ko sem vsaj malo nakazal čemu jaz strmim pri plesu, se sliši ta stavek dokaj nezrel, morda ozkogleden, a jasna informacija da si oseba ne želi narodnjakov, kar mi je zelo všeč. Vem sicer kaj mi hoče oseba s tem nakazati ali povedati, toda rolanje glasbe prestavlja tako velik spekter izbire, da bo prej ali slej tvoj najljubši komad zunaj. Do takrat pa se predaj glasbi, »tudi solo paše včasih«. Moram vam reči še to, da če že nimam posluh za petje, ga definitivno imam za glasbo, še posebej takrat ko govorimo o Swing-jazzu. Podzavestno vadimo na nečem in ponavljamo, dokler nam je kaj všeč. Vadimo, vadimo in potem se navadimo. Preverjeno! Naslednjič ko boste na plesišču, poglejte kako se ljudje divje sučejo, samo da bi dohajali RHYTHM, pa je glasba lahko čisto umirjena z rahlo hitrejšim beatom (Indian Summer – Benny Goodman, huh sladkorček za plesišče). No, tu že govorimo o zrelosti samega plesalca/ke, ker ko postane ples komforten je čas za sprostitev, nasmeh, čas in masažo ušes (kasneje celo najdeš ljubezen svojega življenja).
Rad bi zaključil moje pisanje in upam da ste opazili kaj novega. Bod'te pridni in se vidimo na plesišču .
O.p.:
Ta torek 5.5.09 spet rolam v polno in ne bo Lindy ali Balboa žur... hihihi. Vrtim od pol devetih dalje, ne zamujajte, ker ja ob polnoči je fertik.
Če bi tole pisanje glasbeno obarval, bi bilo tole slišati nekako takole: Benny Goodman orkestra – Sugar Foot Stomp (odličen aranžma).. . .. . . . . .. . . . . . »Ahaaa, to pa je Balboa?«
Je zelo majhna meja med tem kaj plešeš in kako plešeš, ali pa kaj poslušaš in kaj slišiš. Težko je iti skozi sebe, še posebno če si navajen starih smernic (barve v tebi zbledijo), pred teboj pa stoji nov izziv. Ali kot naše babice in dedki pravijo »Stara navada, železna srajca«. Don´t be that way – Benny Goodman! Včasih se mi zgodi, da celo vrtim glasbo na kakšnem od swing partyjev in ta torek sem imel to priložnost. Se zgodi in pripetilo se je, da sem zaradi tehnične pomanjkljivosti vrtel le dobro uro, toda nič ne de. Običajno se vedno dobro pripravim, celo melanholično, ker nočem in ne maram vmesnih presenečenj. Kot sem omenil, se zgodi.
Ampak kot DJ-ja me to očitno niti ni toliko zmotilo kot slednje, zopet zastavljeno »senzacionalno« vprašanje:»Daj še malo Lindy Hopa, zakaj vrtiš samo Balboo?« :-oMoje oči se zabulijo v spraševalca, srce mi začne globoko dihati namesto pljuč, po žilah pa se sprehodi gospod Adrenalin, ki začne kolerično »špricati« in brcati vse povprek, vključno do oddelka v možganih, kjer majhni možički skrbijo za podmazovanje jezika, male ženičke pa poskrbijo da je besedni red ne-prašen, gost in tekoč. No, po klicih gospoda Adrenalinkota se celotni delovni red podre in nastane kaos, ki me napravi glupega, ženička v oddelku pa stisne rdeči alarm, ki v moj jezik prikaplja edina možna beseda . . . »Prosim!?!« Začutim potrebo po komunikaciji, ki pa je tisti trenutek nikakor nimam, saj je med tem preteklo že nekaj sekund in pripravljen imam nov »štiklc«, da izskoči ven iz zvočnikov in zamaja noge na parketu. Toda še enkrat. »Kaj bi ti želel imeti?«. Reakcije plesalcev t.i. »feedback« (v nadaljevanju), me vedno znova presenečajo, navdihujejo in kritizirajo. Feedback po zaključku zabave je bil:»UAU, FUL DOBR ROLAŠ!«, »Stokrat boljš je blo, kot zadnjič!«, »Ej, SUPER!« ali pa »Joj, kolk sem se mela dobr, hvala ti!«.Sej to je »ful dobr«, toda . . . . . . feedback med zabavo pa:»Dej kej bolj na izi, ker so začetniki med nami!«,»Dej kej hitrejšega, ker bo folk zaspal!«,»A nimaš nič kej tko bolj, sej veš, hitrejšega?«,»Zakaj nimaš tistega komada, ker ga skoz plešemo?!«»A ni bi dal raje kaj znanega?«(Sej boste tudi vi nekoč vrteli glasbo, brez skrbi bwahahaha, toda! Vidite kje razliko? Mislite, da se je vmes kaj zgodilo? Da sem morda vmes zaklenil vrata Kavarne Uniona in ljudem s skalpelom odprl glave ter jim s Prilom (še bolje Calgonom) spral možgane, natakarji pa so veselo stregli in se smejali? NE (to odgovorim takoj, že samo zaradi varnosti) heheh.)in že kot rečeno »kraljeva« izjava:»Dej še kej Lindy Hopa!« - Fanscinantno!!! Res je, da se kot plesalci večkrat ocenimo pri določenem komadu, ali gremo sedaj plesat ali ne. Zakaj si sploh postavljamo taka vprašanja »Ahh spet vrti ta bedn six-count, brez veze!« medtem ko iz zvočnikov prihajajo odlajnani Stray Cats!?! Zato ker smo te komade že stokrat preposlušali in naši možgani ne prejmejo nobene nove informacije, ki bi jih znalo zanimati. Vse lepo in prav, celo pohvalno. Toda če že znate vse na pamet, potem bi bil kakšen ples z začetniki dobrodošel? Si sploh upate? Ja sej vem kakšni komadi vam grejo na bruhanje, točno vem. Pa še nekaj. Jaz imam tudi svojo izbirko zlajnanih komadov Lindy hopa, če smo že pri tem in jih od mene ne boste nikoli slišali (ako bodem DJ. It´s so much out there.). Ker ples je vam všeč? Poslužujte se ga v večini in ga mešajte z ostalimi glede na glasbo. Ne bodite enobarvni. Nihče ne obožuje enobarvnih ljudi. Swing je kot življenje.Meni osebno je Balboa ples najbliže zato ker sem rad »fancy« in na izi, rad sem z dekletom ko plešem, rad poslušam dekle in ji sledim, rad izkoriščam ritem in predvsem jo zato rad plešem, ker je univerzalen ples.Balboo sem kot začetnik večkrat rad uporabljal kot »intermeco« med Lindy Hopom in to še vedno počnem in vedno bom počel, toda sedaj mi je v veliko večji izziv, da dodajam elemente Lindy Hopa k Balboi, vse skupaj pa začinim še s Six-countom in Charlestonom! Odvisno od glasbe. Vedno se zanašam na ušesa in tapkanje noge ob tla in če mi ritem prija, grem plesat.»Ljubka« izjava plesalke mi je tudi tale »Kaj pa zdaj pleševa?« hahaha, nasmejim se ji in ji rečem »Swing baby, swing! Mislim da so tole The Cats and the Fiddle – Blue Sky, ej sam relax and enjoy ;-)« in potem karkoli že pride vmes. Čarli, Lindy, Bal, Six, hoja, valček, polka . . . Vse je impro, sploh ni važno!!!Upam si reči naslednje. Še vsaka, ki je plesala z menoj in ki nima niti manjšega pojma o plesu (še manj o Balboi), bi se strinjala da je moj ples kr neki, da je udoben in nežen, da je predvsem varen, zanimiv in vodljiv/jasen, čeprav se v veliki večini vrti okoli Balboe. See the point? Tega se zavedam in zato lahko sem lahko samozavesten na plesišču. Mar pišem o tem kaj vse znam? Ne, ni pomembno, vem samo to da mi je glasba všeč in rad se ji predam, še raje pa če imam dekle ob sebi. Zdaj pa spet vrnimo nazaj k ukazovalniku »Dej še kej Lindy Hopa!«. Zdaj ko sem vsaj malo nakazal čemu jaz strmim pri plesu, se sliši ta stavek dokaj nezrel, morda ozkogleden, a jasna informacija da si oseba ne želi narodnjakov, kar mi je zelo všeč. Vem sicer kaj mi hoče oseba s tem nakazati ali povedati, toda rolanje glasbe prestavlja tako velik spekter izbire, da bo prej ali slej tvoj najljubši komad zunaj. Do takrat pa se predaj glasbi, »tudi solo paše včasih«. Moram vam reči še to, da če že nimam posluh za petje, ga definitivno imam za glasbo, še posebej takrat ko govorimo o Swing-jazzu. Podzavestno vadimo na nečem in ponavljamo, dokler nam je kaj všeč. Vadimo, vadimo in potem se navadimo. Preverjeno! Naslednjič ko boste na plesišču, poglejte kako se ljudje divje sučejo, samo da bi dohajali RHYTHM, pa je glasba lahko čisto umirjena z rahlo hitrejšim beatom (Indian Summer – Benny Goodman, huh sladkorček za plesišče). No, tu že govorimo o zrelosti samega plesalca/ke, ker ko postane ples komforten je čas za sprostitev, nasmeh, čas in masažo ušes (kasneje celo najdeš ljubezen svojega življenja).
Rad bi zaključil moje pisanje in upam da ste opazili kaj novega. Bod'te pridni in se vidimo na plesišču .
O.p.:
Ta torek 5.5.09 spet rolam v polno in ne bo Lindy ali Balboa žur... hihihi. Vrtim od pol devetih dalje, ne zamujajte, ker ja ob polnoči je fertik.
Če bi tole pisanje glasbeno obarval, bi bilo tole slišati nekako takole: Benny Goodman orkestra – Sugar Foot Stomp (odličen aranžma).. . .. . . . . .. . . . . . »Ahaaa, to pa je Balboa?«
GH
Ni komentarjev:
Objavite komentar