20. maj 2013

Intervju: Caravan Palace

“Glasba je kot ples in je potrebno to deliti”

Caravan Palace. Kaj človek pričakuje, ko sliši, da gre za skupino, ki igra električni swing? Predvsem veliko energije in zabave. V glasbo in ples potegne še tako zahtevnega poslušalca, da si vsekakor ne more pomagati, da ne bi zaplesal zraven. Koncert je potekal po pričakovanjih. Za ogrevanje predvsem mladih poslušalcev je poskrbel DJ s pevko. Publika je bila definitivno ogreta za energijsko bombo. Kljub temu, da se je pevka med koncertom preoblekla štirikrat, publike to ni motilo. Presenečenje za publiko med koncertom pa je bil zagotovo plesni vložek z začetnim charlestonom in na koncu še z nekaj lindy hop koraki. Na koncu lahko rečemo, da je bil to zagotovo boljši koncert od tistega prvega, ki je bil v Ljubljani pred nekaj leti.

Mislite, da se skupina strinja? Preverite spodaj. Pogovor je potekal s pevko Colotis Zoé in violinistom Huguesom Payenom.

Pred leti ste že nastopili v Sloveniji, na manjšem koncertu v središču Ljubljane. Ponovno ste se vrnili. Kako se vam je zdelo takrat in kako danes?
H: Takrat pevke Zoe ni bila z nami, saj je bila na operaciji glasilk. Glede na energijo, ki je bila takrat na koncertu in danes, lahko rečem, da je bilo danes kar precej bolje.

Začeli ste leta 2005. Kje ste se našli?
H: Nekateri so skupaj študirali. Kitarist Arnaud je želel igrati jazz manouche zato me je povabil zraven, da bi z njim igral violino. Sam nikoli nisem igral jazza. Zraven sva povabila še basista Charlesa in mu predlagala, da kupi kontrabas [smeh] in ga je. Hkrati smo tudi producirali pri drugih skupinah, vendar smo imeli idejo, kako bi skupaj ustvarjali.

Kaj vas je navdihnilo za nastanek prvega albuma? Kako nastaja album? Koliko navdiha vam da Django Reinhardt?
H: V začetku je bilo veliko interpretacij Djanga Reinhardta. Veliko smo poskušali vključiti swing glasbo, ki je veliko bolj kompleksna.

Kje snemate albume?
Z: Albume snemamo v Parizu.

Kakšno vrste je vaše občinstvo?
Z: Nekateri imajo radi akustiko, akustični jazz, predvsem starejši. Mladi pa imajo raje koncerte, ki so bolj moderni zaradi električnega zvoka. Igramo tudi na svetovnih odrih, tako je da je občinstvo zelo različno in širše. In radi imajo klarinet [smeh].

Se zgodi kdaj, da je sprva zadržano, potem pa bi radi še slišali, da igrate?
Z: Odvisno od koncerta. V začetku ne veš, kaj pričakovati.  Ne veš, kakšen bo kontakt med bendom in publiko. Če gre vse tako kot mora biti, bo fino. Recimo, ne bi bilo fino, če bi bila publika zelo navdušena pred koncertom, vmes pa bi vsa ta energija padla. K sreči se to ne dogaja [smeh].

Kateri singel ste največkrat zaigrali na vaših koncertih?
Z: Ne vemo natanko. Danes smo bili presenečni, ko je občinstvo zahtevalo skladbo iz našega prvega albuma We can dance. Skladb iz prvega albuma na tej turneji ne igramo in nas je malo presenetilo. Zelo popularna v Franciji je Jolie Coqine in naslednja Suzy, pa morda še Clash. Drugi album ni bil najbolj prodajan v Franciji, vendar je bil zelo popularen je tujini, medtem, ko je bil v tujini zelo dobro prodajan prvi album.

Kdaj igrate na ulici ali samo na koncertih?
Z: Igrali smo na festivalih na prostem. Pred Caravan Palace smo igrali v različnih bendih. Drugi projekti so nas pripeljali do ulice. Je pa s Caravan Palace težko igrati kar tako na ulici. Potrebuješ dobro ozvočenje, vključena je elektronska glasba in to je kar precej zahteven projekt.

Ste si ogledali Ljubljano?
H: Ni veliko časa za oglede kadar smo na turneji, tako da bolj malo.

Videli smo nekaj plesnih korakov. Ste se naučili samo za turnejo in ali tudi sicer plešete?
Z: V začetku turneje nismo plesali swinga. S Toustoujem sva vzela nekaj lekcij za zabavo. Potem je prišla ideja, da bi lahko naše koncerte malo popestrili in se naučila koreografijo za koncert. Sicer še vedno malo pleševa za zabavo in užitek.

S katerimi učitelji sta se učila?
Z: Ko smo bili prvič v Ljubljani, so z nami na odru celo zaplesali swing plesalci. Bilo je čisto spontano in zelo zabavno. Učiteljev swinga je bilo kar nekaj. Ker smo veliko na turneji, se je potrebno uskladiti tudi z učitelji, ki so prav tako na poti.  V skladbi Dramophone lahko vidite tudi nekaj plesa in koreografije. Sodelovali smo s Thomasom Blacharzom in tako začeli sodelovati z Montepellier Ninjammerz,  Alice Mei, Dax, Annie, Sarah. Bili smo na Lindy Shocku v Budimpešti, na Švedskem. Lani poleti smo v Kaliforniji spoznali tudi nekaj mednarodnih plesalcev in jih tako povabili zraven.

Foto: Anže Grabeljšek, Tomaž Zajelšnik

Kdo so Caravan Palace?
Arnaud Vial: guitare, programmation
Charles Delaporte: contrebasse, programmation
Hugues Payen: violon, programmation, scat
Toustou: machines, trombone, programmation
Colotis Zoé: chant
Chapi: clarinette
Paul-Marie Barbier: vibraphone, brushes


S Caravan Palace se je pogovarjala Tanja Vojnović

Ni komentarjev:

Objava komentarja