29. junij 2009

To ni kolumna o plesu

Zmešala bom spomine, obraze, poljube, in naredila omleto. Zašla bom. Parade, peticije, pretepi. Mavrični vikingi, razsute trdnjave in osem skupnih poletij.

Najprej sem bila Tolerirana, zatem Sprejeta, zdaj pa naj bi bila Nediskriminirana.

Pred leti me je ustavil fantič z mikrofonom »Kaj si misliš o gejih?« V zmedi sem zjecljala nekaj tipičnih fraz, v meni pa je vrelo Zakaj me to sploh sprašujejo že samo to da me na cesti ustavi in vpraša kaj si mislim o gejih pomeni da nismo enaki da smo Mi in Oni kdaj me bo kdo vprašal kaj si mislim o straight ljudeh?!

Nekje obstaja grafit TUDI HETEROSEKSUALCI SO LJUDJE. Evo, to si mislim o gejih!

Preveč je bilo poljubov, da bi jih vse preštela. Zato pa toliko bolj skrbno čuvam tiste, ki jih ni bilo treba skrivat. Tiste spontane, nepričakovane, ki se zgodijo na prostem. Neko soboto sredi ulice, pod črnim nebom, s soljo v laseh. Na prazni plaži, ko je mrzli veter naznanjal prihod jeseni. Ob tirih, ko so se mi sestavili puzzli.

In nekje v Tivoliju, pod tremi plastmi barve, so še vedno tisti grafiti. Ljubezen.

Ni komentarjev:

Objava komentarja